Select Page

V ponedeljek, 9. 4. 2018, je potekal že 28. nacionalni otroški parlament.

 

V ponedeljek, 9. 4. 2018, je potekal že 28. nacionalni otroški parlament. Udeležilo se ga je kar 20 regij in 144 učencev.

Tokrat so se pogovarjali o dve letni temi Šolstvo in šolski sistem, ki je vzbudila zanimive in odločne komentarje in ideje učencev. Že pri pozdravnih nagovorih sta na vprašanja učencev odgovarjala g. Milan Brglez predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in g. Borut Pahor predsednik Republike Slovenije. Nato so izvolili delovno predsedstvo in se odpravili v sejne sobe. Razdelili so se v štiri skupine v katerih so potekale debate o odnosih v šoli, šoli za življenje, metodah in načinih poučevanja in učnih vsebinah.

V delavnici o učnih vsebinah so izpostavili problem o kampanjskem učenju in za njegovo rešitev predlagali več manjših ocen pri posameznem predmetu in napovedano spraševanje. Ugotavljali so, da si želijo več praktičnih predmetov, na primer o prvi pomoči, samopodobi in računalništvu.  Prav tako bi želeli več izbirnih predmetov, ki bi pomagali pri nadaljni poklicni izobrazbi. Ideja, o kateri se v parlamentu že govori (kar nam je povedala ministrica za šolstvo) , o neocenjevanju predmetov likovne vzgoje, glasbe in športne je prav tako prejela veliko zanimanja.

V delavnici metode in načini poučevanja, pa so se predvsem posvetili vprašanju: ali bi v šolah uvedli tablične računalnike. Veliko učencev se je strinjalo, da bi bila to dobra ideja, a bi bilo glede nje potrebno še temeljito premisliti, saj  bi se pojavile številne nadloge, na primer pri financiranju, ogrožanju zdravja, omejenih aplikacijah… ,poudarek pa so postavili tudi na dejstvo da ne želimo opustiti klasičnega načina poučevanja,  saj se zavedamo pomembnosti pisanja, temveč bi zgolj počasi stopali v korak s tehnologijo. Res pa je, da je tehnologija še precej nova in še ne vemo kam nas bo pripeljala. Tudi tu se je porodila ideja o računalniških dnevih ali izbirnih predmetih računalništva.

V delavnici Šola za življenje je potekala živahna debata o uveljavitvi več praktičnega pouka in sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. Znotraj pouka si želijo več praktičnega dela, na primer pri  fiziki, kemiji in biologiji, saj si želijo snov razumeti in vedeti zakaj se določeno snov učijo. Posvetili so se tudi težavi o šolski torbi, ki je vsako leto težja. Za njeno rešitev so predlagali skupne učbenike ali tablične računalnike. Skupni učbeniki bi tudi pomagali učiteljem v srednjih šolah, saj bi tako učenci ob vstopu v srednjo šolo imeli podoben nivo znanja. Zaželeli so si več poklicne orientacije in poudarjanja osnovnega znanja. Med ga. ministrico za šolstvo in učenci je potekala tudi napeta debata o NPZ-jih, njihovi pomembnosti in njihovem ocenjevanju.

V zadnji delavnici Odnosi v šoli, pa so poudarili pomembnost dobrega počutja v šoli, ki ga lahko izboljšamo z večjim povezovanjem in ohranjanjem prijateljstev znotraj razreda, pa tudi z povezovanjem z učitelji. V pomoč za vzpostavljanje dobrih odnosov so predlagali večje število šol v naravi in zunajšolskih aktivnosti. Poudarili so tudi enakopravnost učencev  in izpostavili problem v statusih. Težavo vidijo tudi v sistemu ukorov, ki jih opisujejo, kot ne dovolj stroge ali nepotrebne.

Po zaključenih delavnicah je ponovno potekalo parlamentarno zasedanje, kjer so vse skupine predstavile svoje ugotovitve in sodelovale v razpravah.

Učenci so pokazali visoko raven odgovornosti in odraslosti, kar je povedal tudi predsednik RS g. Borut Pahor. Želijo biti slišani in izboljšati trenutni šolski sistem, zato upajo da bodo njihove besede slišane in jih bo vlada poskušala uresničiti, kar se da hitro in učinkovito.

Gaja Bumbar