Select Page

V ponedeljek, 18. 10., smo se učenci 6. razredov odpravili po poti kranjske kulture. Zjutraj smo ob 8.20 prišli v šolo. Pojedli smo malico in se odpravili v stari del  mesta Kranj. Najprej smo se odpravili do muzeja Janeza Puharja, izumitelja fotografije na steklo.

Razdelili smo se v tri skupine. Prva skupina si je ogledala muzej, drugi dve pa sta imeli delavnice. Pri prvi delavnici smo v že izdelan papirnat fotoaparat (camera obscura, kar v prevodu pomeni temna soba) vstavili fotografski papir. Fotoaparat smo odnesli ven in si izbrali motiv (v našem primeru kolo). Nato smo na fotoaparatu odprli majhno luknjico, skozi katero je prišla svetloba. Ko je preteklo nekaj časa in je skozi luknjico prodrlo dovolj svetlobe, je vodja delavnice papir pomočil v razvijalno tekočino, zaradi katere je papir postal črn. Potem je papir pomočil še v vodo, da se je snov sprala, nato pa še v vodo zmešano z soljo. Tako je nastala črno-bela slika (negativ), saj se je črno obarval samo tisti del papirja, ki je bil v stiku z svetlobo. Na drugi delavnici je učiteljica na navaden papir namazala mešanico dveh snovi. Papir je zaradi te snovi postal zelen. Nanj smo položili različne predmete (rože, okraske, čipke, listke …). Učiteljica je nato na ta papir položila steklo in to dala pod ultravijolično svetlobo. Čez nekaj časa je odstranila steklo in okrasne predmete ter papir sprala v vodi. Nastala je modra slika, kjer predmetov ni bilo, kjer pa so bili predmeti, pa je postalo belo. Ta postopek se imenuje cianotipija ali modrotisk.

V muzeju je bilo predstavljeno Puharjevo življenje, starinska camera obscura ter različne iluzije in optične prevare.

Po ogledu muzeja smo se odpravili do Spominskega muzeja Franceta Prešerna. Najprej smo se sprehodili po pritličju, kjer je danes urejena galerija, potem pa smo se odpravili v drugo nadstropje, ki je urejen v muzej in hranijo predmete povezane s Prešernovim življenjem.

V nekdanji kuhinji smo si ogledali dvoje platen, na katerih so se predvajale Prešernove slike. Potem smo vstopili v sobo, kjer je včasih živela njegova sestra Katra. V sobi so vitrine, ki prikazujejo njegovo življenje in delo. Vodič nam je razložil vsako posebej. Nato smo vstopili v sobo Franceta Prešerna, kjer hranijo njegovo pohištvo. V zadnji sobi v stanovanjskem delu je živel njegov pisar Andrej Rudolf, danes pa je soba posvečena Poezijam.

Po kratkem sprehodu čez pokriti balkon smo si ogledali še Prešernovo pisarno in sobo, kjer sta delala njegova pisarja. Posvečena je prejemnikom Prešernove nagrade.

Nazadnje smo si ogledali še Prešernov gaj. Izvedeli smo, da je bilo na tem prostoru včasih pokopališče, še vedno pa so tukaj pokopani France Prešeren, Simon Jenko, Ernestina Jelovšek in Janez Puhar. Slovenskima pesnikoma smo v spomin prižgali sveči ter pred groboma recitirali njune pesmi. Polni novega znanja smo se odpravili nazaj proti šoli.

Martin Verčič, 6. a