Select Page

Povzetek gorniške šole v naravi.

Kljub spremenljivim vremenskim razmeram in skromnemu številu učencev, smo izvedli gorniško šolo v naravi.

Vremenska napoved je bila obetavna, a sonce je očitno ni prebralo. Vzpon na Komno je bil tako strm, da nekateri učenci dežja niso zaznali. V oblačnem vremenu smo prinesli težke nahrbtnike do koče pod Bogatinom. V topli koči sta nas sprejeli, prijazna oskrbnica in kuharica. Popoldan smo se zabavali s kartami in skozi rosna okna pogledovali v sive oblake. “Če bo jutri zjutraj dež, se odpravimo v dolino.” Učenci so bili mnenja, da nahrbtnikov niso nosili tako visoko, da jih bodo že naslednji dan nosili nazaj v dolino. Učitelj Bojan se je zjutraj odločil, da se odpravimo proti koči pri Triglavskih jezerih. Hodili smo v malo manj oblačnem vremenu, sonce se še vedno ni strinjalo z vremensko napovedjo. Jutro pri Triglavskih jezerih je dajalo upanje, da se bo sonce omehčalo. “No, naj ti bo, striček Google, pa naj bo tokrat po tvoje”, je reklo sonce. Na poti proti planini Vogar nam je večkrat tudi posijalo. Pripetil so se nam, manjši zvin gležnja in nekaj odpadlih podplatov. Na koncu tridnevnega planinarjenja smo ugotovili, da smo bili složna skupina in zelo dobre volje. Lahko bi hodili tudi bosi, s težjimi nahrbtniki, v dežju in še veliko več 🙂

Čestitke vsem udeležencem gorniške šole za premagane napore, Tina, Bojan in Luka.

Skupinska slika pred planino Vogar.

Posijalo nam je tudi sonce.

Pripravljeni na odhod, Triglavska jezera.

Zaradi slabega vremena smo se v koči zabavali s kartami.

Pred kočo pod Bogatinom.

Sedmera jezera narisana po spominu Lare in Luka.